Stalno predstavništvo RS pri mednarodnih organizacijah na Dunaju /Novice /
30.05.2018  

OVSE obeležil stoletnico konca Prve svetovne vojne

Dunaj, 30. maj 2018 - Forum za varnostno sodelovanje Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ki mu od aprila do avgusta letos predseduje Slovenija, je na današnjem posebnem zasedanju obeležil stoto obletnico konca Prve svetovne vojne. V razpravi je bilo večkrat poudarjeno, da je med takratnim in današnjim časom poglavitna razlika ta, da danes obstajajo mednarodni mehanizmi, ki lahko preprečijo novo katastrofo.

 

Foto: Micky Kroell/OSCE

Veleposlanik Benedejčič, predsedujoči Forumu za varnostno sodelovanje in stalni predstavnik Slovenije pri mednarodnih organizacijah na Dunaju, je uvodoma izpostavil, da je Prva svetovna vojna vplivala na celotno regijo OVSE. Nekatere sodelujoče države še danes odpravljajo posledice vojne in odstranjujejo neeksplodirana ubojna sredstva iz tega obdobja. Med njimi je tudi Slovenija, ki je v letu 2017 odstranila in uničila skoraj deset ton neeksplodiranih ostankov vojne. Poudaril je tudi, da se same od sebe ponujajo vzporednice med današnjo varnostno situacijo in obdobjem tik pred Prvo svetovno vojno, ki se je razpletla v enega najbolj krvavih konfliktov v evropski zgodovini.

Na posebnem zasedanju Foruma je kot gostujoči govorec nastopil redni profesor za sodobno slovensko in občo zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Božo Repe, ki je predstavil vpliv Prve svetovne vojne na Slovence, ki so se takrat soočili s pomanjkanjem, lakoto, vojaško mobilizacijo, umiranjem na frontah in z obsežnimi internacijami. Menil je, da do izrecne odločitve za svetovno vojno nikoli ni prišlo. Vojna je postala globalna korak za korakom, začela se je z lokalnimi konflikti za nova ozemlja in geostrateški vpliv, nato pa je postala tako velika, da je ni bilo mogoče nadzorovati. Ob koncu vojne je bila Evropa razdeljena na kopico nacionalnih držav z neurejenimi državnimi mejami in številnimi manjšinami, kar je vzpostavilo teren za kasnejše procese etničnega čiščenja.  Menil je, da je poglavitna razlika med današnjim in takratnim časom ta, da danes obstajajo mednarodni mehanizmi, ki lahko preprečijo novo katastrofo, zato je pomen organizacij kot je OVSE toliko večji.

Prisotne predstavnike 57 sodelujočih držav OVSE je nagovoril tudi Dr. Christian Ortner, direktor Muzeja vojaške zgodovine in Inštituta za vojaško zgodovino na Dunaju, ki je poudaril, da je Prva svetovna vojna posledica neuspeha takratnih političnih sil pri reševanju kriz na začetku 20. stoletja. Nacionalne države so verjele v lastno vojaško premoč in v to, da je vojna lahko reši takratne težave v Evropi.  Vojna ni bila le posledica političnih razlik, temveč tudi različnega družbeno-ekonomskega razvoja.  Vojaško načrtovanje in drža, kot tudi demografski trendi, so prav tako vplival na odločitve o tem, ali se gre v spopad ali ne.  Tako kot se je začela, se je vojna tudi končala, in sicer na nestrukturiran in protisloven način.  Sicer pa gre pri Prvi svetovni vojni tudi za prvo industrializirano vojno v Evropi.

Na dogodku je sodelovala tudi dr. Catherine Horel, generalna sekretarka Mednarodnega odbora zgodovinskih znanosti, ki se je osredotočila na njene posledice, predvsem na razpad imperijev in zemljevid nove Evrope.  Pri tem je posebno pozornost posvetila srednji in jugovzhodni Evropi.  Poudarila je tudi, da je ne glede na vse grozote, vojna privedla do močne emancipacije žensk v takrat še konservativni Evropi, saj so zaradi nje s polno silo stopila na trg delovne sile in se uveljavile na nekaterih prej izključno moških področjih.

V razpravi, ki je sledila, je bilo s strani predstavnikov sodelujočih držav OVSE izpostavljeno, da se moramo iz preteklih izkušenj učiti in oblikovati mednarodno skupnost, ki temelji na sodelovanju in temeljnih načelih mednarodnega prava in obstoječih zavezah. V tej luči je bila poudarjena tudi vloga OVSE pri zagotavljanju miru in varnosti v Evropi. Temeljni akt organizacije, Helsinška listina, vsebuje vse  ključne elemente, ki zagotavljajo evropsko varnostno ureditev, vključno s suverenostjo, neodvisnostjo, ozemeljsko celovitostjo, nedotakljivostjo meja in mirnim reševanjem sporov med sodelujočimi državami.

Žrtvam vojne na vseh straneh konflikta pred stotimi leti je bila posvečena tudi minuta molka.