Stalno predstavništvo RS pri mednarodnih organizacijah na Dunaju /Novice /
17.09.2019  

Slovenija ostaja zavezana krepitvi kulture jedrske varnosti in varovanja

Dunaj, 17. september 2019 – Delegacijo Slovenije 63. zasedanju Generalne konference Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) vodi veleposlanica Barbara Žvokelj, udeležuje pa se jo tudi direktor Uprave RS za jedrsko varnost Igor Sirc. V okviru današnje splošne razprave je veleposlanica Žvokelj predstavila nacionalna stališča do aktualnih zadev IAEA, prav tako izpostavila ključne aktivnosti Slovenije v zadnjem letu povezane s slovenskim civilnim jedrskim programom.

  

Veleposlanica Žvokelj je izrazila globoko obžalovanje ob nedavni smrti generalne direktorja Amana, saj je mednarodna skupnost izgubila resničnega voditelja na področju miroljubne uporabe jedrske energije, razoroževanja in neproliferacije. Povedala je, da se bo Amana slovenska stran spominjala tudi po njegovem aktivnem sodelovanju na Blejskem strateškem forumu 2017, kjer je pomembno prispeval k promociji in prepoznavnosti dela IAEA tako v Sloveniji kot mednarodno.

V zvezi s Celovitim skupnim akcijskim načrtom (JCPOA) z Iranom, ki je ena od aktualnejših tematik v okviru tokratnega zasedanja, je veleposlanica Žvokelj potrdila nadaljnjo podporo slovenske strani njegovemu izvajanju, prav tako profesionalnemu in nepristranskemu delu IAEA glede njegove verifikacije. Izpostavila je, da se akcijski načrt sooča z resnimi izzivi. V tem kontekstu je izrazila obžalovanje, zaradi izstopa ZDA iz sporazuma ter ponovne vzpostavitve sankcij zoper Iran. Resno zaskrbljenost je izrazila glede zadnjih poročil IAEA, da je Iran presegel dovoljeno količino obogatenega urana ter da je začel z njegovim bogatenjem preko dovoljene ravni določene v načrtu, ki je 3,67 odstotka. Posebej zaskrbljujoča je tudi nedavna odločitev Irana glede nespoštovanja zavez na področju raziskav in razvoja centrifug. Iransko stran je pozvala k takojšnji zaustavitvi vseh omenjenih aktivnosti in vrnitvi k polnemu spoštovanju svojih zavez iz načrta.

Veleposlanica Žvokelj je naslovila tudi razmere na Korejskem polotoku. Severno Korejo je pozvala h konstruktivnemu angažmaju v okviru dialoga z vsemi relevantnimi partnerji s ciljem uresničitve njene popolne, preverljive in dokončne denuklearizacije. Pozvala jo je tudi k ratifikaciji Pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poizkusov ter vrnitvi v sistem inšpekcijskega nadzora IAEA. Pozdravila je ohranjanje pripravljenost IAEA, da se angažira v procesu verifikacije severnokorejskega jedrskega programa, ko bodo politične razmere to omogočale.

V zvezi z aktivnostmi na nacionalni ravni je veleposlanica obvestila, da je Slovenija v letošnjem letu uspešno zaključila zahteven proces usklajevanja domače zakonodaje z zadnjim razvojem standardov varstva pred sevanji. Nadalje je obvestila, da Slovenija nadaljuje s procesom izvajanja izboljšav, kot izhajajo iz slovenskega post-fukushimskega akcijskega načrta, ki se bo zaključil konec letošnjega leta. Omenjeni načrt vključuje ukrepe, ki so prvenstveno usmerjeni v nadaljnjo krepitev varnega obratovanja  jedrske elektrarne v Krškem. Veleposlanica Žvokelj je predstavila tudi zadnje korake slovenske strani glede vzpostavitve suhega skladišča izrabljenega jedrskega goriva ter odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov.

Glede vprašanja pripravljenosti in odziva na izredne dogodke je obvestila o prvi nacionalni vaji kibernetske varnosti v jedrskih objektih, ki jo je Uprava RS za jedrsko varnost izvedla v začetku letošnjega leta. Njen glavni cilj je bilo preveriti ustreznost v raziskavi izdelanega modela odziva na kibernetske napade v jedrskih objektih. Ena od koristi vaje je bila tudi preveritev obstoječih internih postopkov deležnikov, medsebojne komunikacije, poročanja, nudenja pomoči in sodelovanja v primeru kibernetskega napada na jedrski objekt.

Na koncu je veleposlanica Žvokelj izpostavila, da je letos v Sloveniji potekala slavnostna obeležitev 70. obletnice delovanja Instituta Jožef Stefan, ki je največja raziskovalna ustanova v državi. Kot pomembno je izpostavila, da institut od leta 1966 naprej upravlja edini raziskovalni reaktor v Sloveniji – TRIGA Mark II. Slednji je namenjen predvsem izobraževanju in raziskavam na področju reaktorske fizike in jedrskih tehnik, ki se jih izvaja tudi v sodelovanju s tujimi raziskovalnimi ustanovami. Reaktor je vključen tudi v vrsto mrež raziskovalnih reaktorjev, med drugim v IAEA pobudo mednarodnih centrov raziskovalnih reaktorjev.

Države članice IAEA v okviru pet dnevnega zasedanja Generalne konference obravnavajo poročila o jedrski varnosti, jedrskem varovanju, jedrski tehnologiji, aktivnostih na področju tehničnega sodelovanja, o izvajanju sporazumov o nadzornih ukrepih, izvajanju NPT sporazuma o nadzornih ukrepih v Demokratični ljudski republiki Koreji ter izvajanju IAEA nadzornih ukrepov na Bližnjem vzhodu. Generalna konferenca bo na zasedanju potrdila tudi proračun IAEA za obdobje 2020-2021.

Vzporedno z zasedanjem Generalne konference IAEA poteka dvodnevno zasedanje znanstvenega foruma. Glavna tema letošnjega zasedanja je »Desetletje ukrepov obvladovanja rakavih obolenj in pot naprej«. Zasedanje Generalne konference IAEA se bo zaključilo 20. septembra, ko bo na dnevnem redu sprejem resolucij in odločitev o tematikah obravnavanih na letošnji konferenci.